Ekskurzija v Italijo na čebelarstvo Marcon
V soboto, 29. avgusta smo se čebelarji ČZ SAŠA skupaj s kolegi iz Spodnje savinjske doline odpravili na ekskurzijo v Italijo, kjer smo obiskali čebelarstvo Marcon. Gre za družinsko čebelarstvo v kraju Selva del Montello, naselju kakšnih 20 km severno od mesta Treviso.
Pod vodstvom Franca Šivica smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravil proti zahodu. Kljub nekaj že običajnih cestnih zastojev smo prišli na cilj dobre volje in polni pričakovanj. Sprejela sta nas oče Bruno in sin Luca Marcon.
Celotna družina se poklicno ukvarja s čebelarstvom in spremljevalnimi dejavnostmi. Pred kratkim je glavno dejavnost prevzel v upravljanje sin Luca, saj se je oče Bruno upokojil. Oba delata s čebelami, pri tem pa pomaga še Lucova žena. Čebelarijo z več kot 500 gospodarskimi družinami, na leto vzgojijo okrog 3000 matic in naredijo več kot 1000 rezervnih družin. V svojem čebelarstvu uporabljajo kot osnovo matice kranjske sivke. Kupijo jih v plemenilnih postajah v Avstriji. Tiste, ki se s svojim potencialom najbolj izkažejo, jih nato razmnožujejo za svoje gospodarske družine. Na vprašanje, katere čebele so boljše, italijanke ali kranjice, je Bruno odgovoril, da ima najboljše izkušnje z mešanko, vendar le v prvi generaciji. Zato si vsako leto priskrbi nove matice kranjske sivke.
V čebelarstvu uporabljajo DB panje, ki jih v svoji mizarski delavnici izdelujejo sami. Sami tudi izdelujejo satnike, za kar uporabljajo avtomatski stroj, katerega delovanje so nam tudi predstavili. Luca trenutno razvija še dodaten stroj za avtomatsko žičenje okvirčkov. S tem bi imeli popolnoma avtomatsko linijo izdelave satnih okvirjev. Prav tako imajo svojo satnišnico, kjer izdelujejo konvencionalne in bio satne osnove.
V čebelarstvu izvajajo tudi razne eksperimente pri obvladovanju problemov z varojo. Tako preizkušajo t.i. Konyev panj – to je panj z vrtljivim satjem v plodišču in aparat, ki pregreva čebeljo zalego. Pri Konyevem panju ugotavljajo, da napadenost z varojo ni bila bistveno nižja, so pa opazili, da so bili donosi precej večji, kot pri ostalih klasičnih panjih, saj čebele ne delajo vencev medu nad zalego, ampak ves med skladiščijo v mediščnih nakladah.
Zanimiv je bil aparat, ki pregreva čebeljo zalego. Princip delovanja aparate je v tem, da segreva čebeljo zalego do temperature, ki ji še ne škoduje (do 40°C), uniči pa jajčeca varoje, ki ne prenesejo višje temperature od 37°C. Za segrevanje se uporabljajo kovinske plošče, ki so zalite v satno osnovo. Te plošče delujejo kot grelci. Vzpodbudni so rezultati. Slaba stran aparata pa je njegova cena, saj komplet, s katerim obvladujemo 5 čebeljih družin, stane skoraj 2000 EUR.
Za prodajo in finance skrbi Brunova žena. V trgovini najdemo vse čebelje proizvode, kot tudi izdelke iz njih za prehrano in kozmetiko. Prodajajo pa tudi čebelarsko opremo.
V okviru čebelarstva deluje tudi čebelarska šola, kjer izvajajo izbirne vsebine za osnovne šole za celotno pokrajino Veneto. Ogledali smo si še nasad medovitega drevesa pavlovnija z največjim letnim prirastom na svetu. Gostitelji so nas prijazno pogostili, za zaključek pa nam je Bruno demonstriral še delovanje masažnega stola, ki ga je sam skonstruiral.
Pozno popoldne smo se odpravili nazaj proti Sloveniji. Na poti nazaj smo se ustavili še v Šempasu na posestvu g. Šivica, kjer smo si ogledali njegov nasad sadnega drevja, zeliščni vrt in stojišče čebel. Po večerji na turistični kmetiji Pri Rjavčevih v Šempasu smo se polni vtisov vrnili domov.
Ker pa slike povedo več kot 1000 besed, si vtise oglejte v G A L E R I J I !
